Vnetje mehurja

Okužbe urinarnega trakta (UTI) pogosto uvrščajo med okužbe zgornjega in spodnjega trakta. Primer okužbe spodnjega trakta je cistitis, okužba mehurja, primer okužbe zgornjega trakta pa pielonefritis. V primeru, da se okužba pomakne na ledvice, lahko močno ogrozi vaše življenje, zato priporočajo, da se v primeru, ko sumite na vnetje mehurja takoj odpravite k zdravniku, ki vam bo postavil pravilno diagnozo. Čeprav se lahko vnetje mehurja pojavi po spolnem odnosu in ga pogosto povezujejo z mehanizmom spolnega odnosa pri spolno aktivnih ženskah pa se bolezen ne prenaša s seksom.

Vnetje se lahko pojavi na ledvicah (ki za proizvodnjo urina filtrirajo kri), sečevodu (cevi, ki urin ponesejo do mehurja), mehurju ali na sečnici (cevka, ki urin ponese do zunanje odprtine).

Urinarni sistem je običajno sterilne (brez bakterij). Ker se zunanja odprtina urinarnega sistema (meatus) nahaja blizu vagine in anusa, bakterije, ki se običajno pojavijo na teh predelih vstopijo v meatus in okužijo okolje. Bakterije zlahka okužijo mehur, saj je sečnica pri ženskah izjemno kratka.

Simptomi

Simptomi okužb urinarnega trakta se razlikujejo od posameznika do posameznika. Pogosti simptomi so pekoč občutek med uriniranjem, občutek nepopolne izpraznitve mehurja, nenehna potreba po uriniranju, pogosto nočno uriniranje (če slednje ni običajno), večkratno uriniranje v majhnih količinah. Drugi simptomi vključujejo še bolečine v spodnjem delu hrbta ali spodnjem delu trebuha in moten, krvav urin, ki je lahko tudi neprijetnega vonja. Nekatere ženske med zgodnjo fazo okužbe ne kažejo nikakršnih simptomov.

Preprečevanje

Najboljše zdravilo je vsekakor preprečevanje bolezni in primerna higiena, saj lahko slednje močno zmanjša tveganje vnetja mehurja. Pojavitev okužb urinarnega trakta lahko preprečite z upoštevanjem naslednjih smernic:

– Po uriniranju in izločanju se vedno obrišite od sprednjega dela proti zadnjemu, saj se boste tako izognili okužbi sečnice z bakterijo iz vaginalnega in analnega področja.
– Med dnevom redno urinirajte, saj lahko tako telo bakterije v urinu izloči še preden se lahko razvije okužba.
– Če je le možno, urinirajte v prvih 10 minutah po spolnem odnosu, saj je slednji za sečnico manjši šok, zaradi katerega lahko bakterije prosto vstopijo v sečnico. z uriniranjem bakterijo odplaknete. Če slednje ni možno, takoj po spolnem odnosu spijte nekaj vode, ki bo pomagala k hitrejšem uriniranju in izplaknitvi bakterije.
– Zadostna vlažnost med spolnim odnosom bo zmanjšala draženje sečnice.
– Po analnem spolnem odnosu ali draženju anusa s prsti, umijte penis, vulvo, roke in/ali dildo z milom in vodo, šele nato pa lahko izvedete vaginalno penetracijo. Slednje bo zmanjšalo tveganje vnosa bakterije iz anusa v vagino in sečnico.
– Če boste med analnim spolnim odnosom uporabili kondom, ga morate pred stikom z vagino obvezno zamenjati.
Spijte vsaj osem kozarcev tekočine (najbolje vode) na dan, saj boste tako večkrat urinirali in posledično tudi odplaknili bakterijo.
– Izogibajte se pitju kave, čaja, pijač z mehurčki in alkohola. Omenjene substance dražijo mehur in lahko povzročijo tudi pojavitev manjše količine krvi. Med krvavenjem lahko bakterije lažje vstopijo v kri.
– Meatus (sečna odprtina) naj ne bo vlažna dlje časa. Vlažno okolje je enkratno za rast in potovanje bakterij. Vlažnost in draženje okrepijo peneče kopeli, mokra ali tesna oblačila, nošenje spodnjega perila iz najlona in triko oblačil.
– Predel sečne odprtine dnevno čistite z vodo, saj boste tako odstranili izcedke in zmanjšali vlago.
– Cistitis pomaga preprečevati tudi brusnični sok, brusnične tablete ali posušene brusnice, saj bakteriji preprečijo namestitev na stenah mehurja.

Zdravljenje

Zdravila za vnetje mehurja predpišejo glede na potrebe posameznika, njegovo zdravstveno zgodovino, simptome in rezultate urinskega testa. Zdravljenje običajno temelji na predpisanih antibiotikih. Pri tem je zelo pomembno, da se natančno držite navodil jemanja zdravil. Zdravljenje morate izpeljati do konca – tudi če simptomi okužbe niso več prisotni. Če boste zdravila nehali jemati pred predpisanim časom, lahko bakterija ostane v vašem mehurju in sečnici in povzroči ponovni izbruh vnetja. Z nepopolnim zdravljenjem se lahko bakterija še bolj okrepi in tako postane odporna na zdravljenje z antibiotiki. Naslednji izbruh vnetja bo tako težje ozdravljiv.

Včasih se zgodi, da do okužbe mehurja pride takoj po opravljenem zdravljenju, pa čeprav ste zdravila jemali po navodilih. Če se to zgodi tudi vam, se obrnite na zdravnika, ki bo ponovno ocenil vaše stanje.