Peyronijeva bolezen

Z upognjenim penisom se lahko rodi prav vsak moški, vendar pa slednjega ne smemo enačiti s Peyronijevo boleznijo. Bolezen je znana tudi kot kronično vnetje Tunice Albuginee (CITA) in je zdravstveno stanje, ki vpliva na upognjenost penisa in povzroča veliko bolečine(običajno ob erekciji). Povzroči ali poslabša lahko tudi erektilno disfunkcijo, izgubo v obsegu in/ali dolžini penisa, in abnormalno vstavitev penisa.

Peyronijeva bolezen je motnja povezovalnega tkiva, ki postane na področju penisa, znanem pod imenom tunica albuginea (običajno elastično tkivo, ki obkroža erektilno tkivo), debelo, trdo in brazgotinasto (reče se mu tudi plak ali kepa). Bolezen je dobila ime po kirurgu Ludvika XIV, Francoisu de la Peyronieju, ki je leta 1743 prvi opisal možnost za zdravljenje te motnje. Stanje običajno postopoma napreduje in sčasoma pripelje do vse večje upognjenosti. V večini primerov se telo po letu ali dveh po prvi opazni spremembi, ozdravi samo od sebe; v drugih primerih je potrebno stanje zdraviti.

Pogostost

Peyronijeva bolezen je pogosto urološko stanje, ki prizadene na milijone moških in se pojavlja predvsem pri moških, starih od 45-60 let; bolezen lahko sicer prizadene tudi mlajše in starejše. Poročilo, ki ga je leta 1995 objavil Mednarodni zdravstveni inštitut, je pokazalo, da Peyronijeva bolezen prizadene približno 1% moških, večinoma kavkazijcev in tistih pri katerih se je ta ali sorodna bolezen v družinski preteklosti že pojavljala. Drugi dejavniki, ki bi lahko prav tako nakazovali na omenjeno stanje, vključujejo moške, ki imajo krvno skupino A, in tiste, ki jemljejo beta zaviralce.

Čeprav je Peyronijeva bolezen relativno neznan pa obstaja možnost, da se bolezen med moškimi pojavlja precej pogosteje kot trdijo določene raziskave. Največja krivca za to sta: neprijava deformacije in/ali majhna bolečina v primerih, kjer se ne pojavljajo resnejši simptomi; in oklevanje pred iskanjem strokovne pomoči zaradi strahu ali zadrege.

Vpliv na spolnost

Poleg fizičnih vplivov Peyronijeve bolezni, obstaja tudi velik psihološki učinek, ki lahko posameznika močno prizadene. Čeprav imajo bolniki običajno kljub bolezni še vedno spolne odnose s svojimi partnericami pa je spolno življenje tistih, katerih bolezen je že precej napredovala, precej oteženo ali celo nemogoče. Slednje lahko močno oteži izbiro udobnih seks položajev, in/ali povzroči težave z vzdrževanjem erekcije, ne da bi jim slednje povzročalo grozljive muke. Peyronijeva bolezen onemogoči tako žrtev kot njegovega partnerja – še posebno med spolnim odnosom – in lahko pri bolnikih povzroči celo depresijo in/ali zavrnitev partnerja.

Vzroki

Vzrokov za nastanek bolezni še ne razumejo popolnoma, vendar pa menijo, da obstaja možnost, da je bolezen dedna – čeprav v večini primerov ni bilo tako. Nenaden pojav simptomov lahko nakazuje na travmo, ki je posledica poškodbe, zelo intenzivne spolnosti ali kirurškega postopka, npr. urinarne kateterizacije. Postopna pojavitev simptomov lahko nakazuje na gensko povezanost – ki jo povzroči podedovana abnormalnost humanega antigenskega levkocita B27.

Diagnoza

Zdravljenje Peyronijeve bolezni in njeno diagnozo lahko izvede urološki specialist, vendar pa lahko slednje opravi tudi vaš osebni zdravnik. V primeru, da tudi sami sumite na Peyronijevo bolezen in se nameravate po mnenje odpraviti k zdravniku, je prej dobro poizvedeti, če je (bila) bolezen prisotna v družini, s seboj pa prinesite tudi fotografijo penisa v erekciji. Slednje bo pripomoglo k postavitvi natančne diagnoze in postalo pomemben dokaz bolezni, ki bo pripomoglo k lažjemu sledenju odziva na zdravljenje.

Zdravljenje

Zdravljenje Peyronijeve bolezni je precej omejeno. Temeljni cilj terapije je zmanjšati bolečino in pomagati vzdrževati spolno funkcijo pacientov. V nekaterih primerih je dovolj že sama ozaveščenost o bolezni in uteha, ki jo pacienti najdejo v dejstvih o bolezni. Metode zdravljenja so:

– Potrpežljivo čakanje – to je na splošno najbolj priljubljena možnost, saj je verjetnost, da se bo stanje popravilo kar samo od sebe precej velika, običajno pa traja od 1-2 let.
– Fizična terapija – veliko specialistov že preizkuša fizične tehnike, vendar pa so slednje še vedno v fazi razvoja. Tehnike so: samoraztegovanje in raztegovanje s pomočjo naprav za raztezanje, ki na poškodovano tkivo povzročijo le majhen pritisk.
– Lepotna operacija ukrivljenega penisa – je najbolj učinkovita v primeru, ko je bolečina močna in dolgotrajna, vendar pa je tudi tveganje veliko. Operacijo priporočajo v redkejših primerih, ko dolgotrajna deformacija predstavlja omejitev spolnih odnosov ali povzroča preveč bolečine.
– Zdravljenje z zdravili – trenutno je na voljo več možnosti tovrstnega zdravljenja, vendar pa so rezultati še vedno precej mešani.
– Alternativno zdravljenje (tisto, ki ga uporabljamo v kombinaciji z običajnim zdravljenjem) z naturopatijo in ustrezno prehrano.
– Nadomestki – pozitiven učinek naj bi imela dva tipa zdravil: Bromelain (ananasov encim) pomaga preprečevati izločanje vlaknin, zaradi katerih naj bi tkivo zadebelilo, in; Gotu Kola (centella asiatica), ki spodbuja normalni razvoj in celjenje tkiva.

Sklepna misel

Možnost razvoja Peyronijeve bolezni je precej majhna, statistično gledano pa obstaja precej velika možnost, da se bo stanje popravilo samo od sebe, še posebno pod ustreznim zdravniškim nadzorom in zdravim stilom življenja. Tistim pri katerih je stanje resnejše lahko povemo, da je na voljo veliko možnosti zdravljenja, ki lahko moškim povrnejo njihovo spolno delovanje.