Operacija prostate

Poleg tega, da vsebuje pomembne tekočine, ki spermi pomagajo prispeti do njene končne destinacije in da je sredstvo s katerim lahko dosežemo veliko spolno naslado, je videti kot da prostatna žleza pravzaprav ne služi nobenemu drugemu namenu. Resnica je, da ima ta moška spolna žleza žal tudi zelo pomembno slabost; v primeru, da pri moškemu srednjih let preveč zateče ali pa jo prizadene rak, lahko povzroči precej fizičnih problemov.

Čeprav lahko delovanje žleze oslabi precej različnih stanj, pa med najresnejše vsekakor spada prav rak na prostati. Pogostost tovrstnega raka kaže na resnost te zdravstvene težave, ki vpliva na moške po celem svetu; Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) pravi, da raka na prostati diagnosticirajo kar enemu izmed šestih moških, od bolezni pa umre eden izmed triintridesetih moških. Rak na prostati je za rakom na pljučih drugi najpogostejši vzrok smrti pri moških, obolelih za rakom… pri moških, starejših od petinštirideset let pa je peti najpogostejši vzrok smrti!

Med možnosti zdravljenja spada popolna odstranitev prostatne žleze – vendar pa ta zapletena operacija vključuje tudi nekaj tveganja. Posledice operacije so lahko zelo težke ter močno vplivajo tako na življenjski stil moškega kot na njegovo vsesplošno, še posebno pa spolno zdravje. Med glavne stranske učinke operacije spada izguba možnosti ejakuliranja, potencialno pa tudi stalna erektilna disfunkcija.

Postopek

Pri določenih oblikah raka na prostati, moškim ni potrebno prestati operacije. Popolni kandidati za radikalno prostatektomijo so tisti moški pri katerih se rak oklepa prostate. Moškega lahko operirajo le, če je zmožen prenesti fizične vplive operacije in splošno anestezijo, in če je dovolj zdrav, da se v primeru zapletov po operaciji bori z njimi.

V primeru, da zdravnik odloči, da je prostato potrebno odstraniti, se znajde pred postopkom, ki med urologi velja za enega izmed najtežjih. Sestava na področju moške medenice je precej zapletena, zaradi česar je za uspešno operacijo potrebna velika natančnost in usposobljenost. Kirurgi prostato odstranijo s pomočjo postopka, ki se imenuje radikalna prostektomija. Specialisti lahko glede na pacientovo situacijo (in malignost raka) odstranijo nekaj, vso ali naslednje dele: prostato, semenske vrečke, semenovod (mišičasti cevki, ki pomagajo črpati spermo iz testisov v sečnico), bližnje tkivo in limfne vozličke. Zaradi zapletene postavitve omenjenih delov, lahko hitro pride do njihovih poškodb ali poškodb živčnih končičev, ki po operaciji vodijo do pogostih zapletov, kot sta erektilna disfunkcija in urinarna inkontinenca.

Zdravniki lahko na pacientu izvedejo tudi alternativno tehniko, ki se imenuje radikalna prosatektomija, ki ne prizadene živcev. Namesto, da bi odstranili oba snopa živcev, ki sta pritrjena na prostato,v telesu pustijo enega ali celo oba, vendar pa le v primeru, ko ni(sta) kancerogen(a). Omenjena rešitev je tako popolna, ker zmanjša tveganje nastanka erektilne disfunkcije, saj ti živčni končiči v penis pošljejo sporočilo naj se slednji napolni s krvjo, zaradi česar so torej zaslužni za nastanek erekcije.

Tveganja, povezana z odstranitvijo prostate

Po operaciji prostate moško telo ne bo več sposobno funkcionirati na enak način, kot včasih – oziroma vsaj še nekaj časa ne. Odstranitev prostate lahko, tako kot druge operacije, izvedene na področju medenice (npr. odstranitev mehurja ali črevesja), ovira kroženje krvi in poškoduje živce, kar lahko vodi do bolečin in nelagodja.

Rezultat odstranitve prostate in semenskih vrečk lahko omeji ejakulacijo – in jo celo popolnoma ustavi, tako da se zna zgoditi, da bodo vse nadaljnje ejakulacije po operaciji “suhe”. Med stranske učinke operacije spada tudi retrogradna ejakulacija, ki pomeni, da se semenska tekočina, ki se običajno izlije skozi sečnico, preusmeri v mehur. Retrogradna ejakulacija povzroča moten urin in slabo plodnost.

Eden izmed stranskih učinkov operacije, ki se ga pacienti najbolj bojijo je vsekakor neprostovoljen izpust urina in (možen) izpust blata iz danke. Med obdobjem celjenja je tako najbolje nositi plenice za odrasle in imeti ob izhodu iz hiše (morda v avtu) vedno pri roki dodatno spodnje perilo in hlače. Možnost trajne urinarne inkontinence je približno 1%, možnost blažje pa do 30%.

Ena izmed neprijetnih posledic operacije je tudi erektilna disfunkcija in/ali izguba libida. Narava te zapletene operacije je skoraj vedno vzrok za oslabljeno delovanje penisa. Knjiga pisateljev Richarda Milstena in Juliana Slowinskega z naslovom The Sexual Male: Problems and Solutions navaja, da so pacienti, ki prestanejo zdravljenje raka na prostati podvrženi tveganju razvoja impotence. Slednje ne drži le za paciente, ki so prestali operacijo s katero so jim odstranili prostato, ampak tudi za tiste, ki so jih zdravili s pomočjo zunanjega obsevanja. “Erektilne težave je potrebno pri zdravljenju raka sprejeti kot kompromis.”

Drugi možni stranski učinki so še nekoliko krajši in tanjši penis ter šibkejši orgazmi.

Ocena tveganj

Operacija na prostati ima svoje prednosti in slabosti. Zdravniki lahko pred končno odločitvijo za operacijo predlagajo obdobje opazovanja, kar pa je seveda odvisno od faze napredka raka. Razlog za slednje se skriva v tem, da rak na prostati po naravi napreduje zelo počasi; možnost, da bi starejši bolnik z rakom prostate umrl zaradi neke druge bolezni je precej večja kot možnost, da bi umrl za rakom prostate. Pacienti lahko med čakanjem preizkusijo alternativne terapije (če so primerne) kot so npr. hormonsko zdravljenje, radioterapija, brahiterapija, krioterapija, kombinacijsko zdravljenje… ali preprosto nič izmed naštetega.

Paciente v zgodnji fazi raka na prostati so testirali s pomočjo klinične raziskave pri kateri so analizirali učinke operacije in učinke brez izvedene operacije pri oblikah raka, ki napredujejo počasi. Paciente so razdelili v dve skupini: na “opazuj in čakaj” in na radikalno prostatektomijo. Po približno šestih letih izvajanja študije, ni bilo pri obeh skupinah moč opaziti nikakršnih razlik v stopnji umrljivosti, vendar pa se je pokazala precejšnja razlika pri kakovosti življenja pacientov. Pri skupini “opazuj in čakaj” je prišlo do precejšnjih težav z oviranim uriniranjem, medtem ko so imeli pacienti v skupini radikalne prostatektomije več težav z erektilno disfunkcijo in z uhajanjem urina. Omenjene trditve niso mišljene prepričevanju pacientov v eno izmed metod, ampak ponazarjanju stranskih učinkov v primeru izvedene ali neizvedene operacije.

Veliko ljudi se boji, da odstranitev prostate pravzaprav pomeni konec njihovih spolnih dogodivščin. Operacija morda res močno vpliva na omenjeno področje, vendar pa to še ne pomeni konca spolnosti! Za več informacij si preberite članek o “Spolnih odnosih po odstranitvi prostate”.