Heteroseksualnost

Uradno sprejeta definicija heteroseksualnosti pravi, da v omenjeno skupino spadajo tisti posamezniki, ki jih privlačijo osebe nasprotnega spola.

Namen nadaljnjega besedila je pojasniti razmerje med heteroseksualnostjo, spolno usmeritvijo in spolnim vedenjem ter opisati pogled s strani socialnega konstruktivizma (tj. razvoj družbenega pojava v določenem družbenem kontekstu). Dotaknili se bomo tudi raznovrstnih aktivnosti in življenjskih stilov, ki jih živijo tisti heteroseksualci, ki so s svojim obnašanjem stopili izven okvirja heteroseksualnosti.

Demografsko gledano, je heteroseksualnost še vedno najpogostejša spolna usmeritev. Homoseksualnost in biseksualnost je v gosteje poseljenih mestnih središčih kar dvakrat večja od tiste drugod. Del razloga za slednje se skriva v velikosti skupnosti; večje število prebivalcev nudi priložnost in anonimnost, ki spodbudno vpliva na večjo raznolikost kulture in prepričanj. Ne-stereotipnemu vedenju v tovrstni družbi ne namenjamo toliko pozornosti, ker se omenjeni prebivalci večkrat srečajo z različnimi življenjskimi slogi.

Heteroseksualnost in spolna usmeritev

Obstaja več teorij s katerimi lahko razložimo izvor naše spolne usmerjenosti. Sodobne znanstvene raziskave so ovrgle prepričanje, da je slednje le izbira, ki se tiče našega življenjskega sloga. Zaradi napredka na področju znanosti, imajo sedaj raziskovalci dostop do več orodij s katerimi lahko analizirajo učinek genetike in hormonov na človeški razvoj. Posledično je postalo očitno, da je spolna usmeritev v naše misli vcepljena že prej, zato kakršnakoli druga preferenca izven tega okvira še ne pomeni perverznosti ali odstopanja. Večina znanstvenikov se strinja, da spolna orientacija temelji na interakciji med družbenimi, genetskimi in kognitivnimi dejavniki.

Dandanes smo lahko med teoretiki priča debati, ki razglablja o tem, ali je spol družbena stvaritev ali ne in do katere meje ga določi naša biologija. Ena izmed teorij (ki je plod dela Alfreda Kinseya) o kateri se sedaj strinja večina znanstvenikov pravi, da je spolna preferenca podobna tehtnici; heteroseksualnost je na enem koncu, homoseksualnost pa na drugem. Vsak posameznik se nahaja v sredini obeh ekstremov, vendar pa imajo vsi, bolj ali manj, določena bi-seksualna nagnjenja. Zaradi slednjega je ne-heteroseksualno vedenje le variacija na tehtnici spolne preference; ljudje nimajo zato nad svojo homoseksualnostjo nič večjega nadzora kot heteroseksualci. Družbeni pogoji lahko posameznika pogosto usmerijo na določeno pot pa čeprav slednji sicer tako ne čuti, zato svojih resničnih nagnjenj nikoli ne razišče in tako ostane v mejah družbeno sprejemljive heteroseksualnosti.

Spolno vedenje ne določa nujno posameznikove usmerjenosti; slednja se razlikujeta na več načinov. Spolna usmeritev se nanaša na posameznikova prepričanja, preference in spolni koncept samega sebe; spolno vedenje se nanaša na posameznikova dejanja, ki dejansko izražajo to usmeritev. Posamezniki lahko svojo spolno usmeritev avtomatično izrazijo s svojim vedenjem. Človek se lahko zaveda, da je homo ali heteroseksualec pa čeprav ni še nikoli doživel spolnega stika z drugo osebo. Človek je lahko intimen z osebo istega spola pa zase še vedno meni, da je heteroseksualec. Človekova spolnost se razvija z leti, vendar pa se skoraj vsi raziskovalci strinjajo, da se naša spolna usmeritev razvije že v mladih letih in se v nadaljnjem življenju le redko spremeni.

Obstaja širok spekter spolnega vedenja in aktivnosti, ki ne spadajo nujno v konzervativni okvir heteroseksualnosti in jih običajno (napačno) povezujejo s homoseksualnostjo. Slednje vključuje: analni in priložnostni seks, metroseksualnost, igranje vlog, igranje hišnih ljubljenčkov, poliamorijo, voajerizem, svinganje, fetiše, avto-eroticizem, erotične fantazije, skupinski seks, pornografijo, preoblačenje v nasprotni spol, prevezovanje, dominanco, podrejenost, sadizem in mazohizem. Slednje so aktivnosti, ki jih izvajajo heteroseksualci, vendar pa lahko v konzervativnih krogih privzdignejo marsikatero obrv. S tem smo želeli povedati, da smo ljudje pač spolna bitja, kar lahko izrazimo na mnogo načinov – ne glede na naš spol ali usmeritev.

Socialni konstruktivizem in heteroseksualnost

Spolna identiteta in razumevanje spola v naši družbi se oblikujeta tako naravno kot s pomočjo družbe. Socialni konstrukti naj bi bili podzavestni rezultati človeških prepričanj. Socialni konstruktivizem pojasnjuje, kako se je koncept »normalnega vedenja« razvil in se uveljavil v različnih družbah. Heteroseksualnost obstaja v razvitih pričakovanjih družbe. Zaradi človekove narave, veliko ljudi sprejema uveljavljeno prepričanje brez da bi prej preverili njegovo veljavnost. Dejstvo, da institucije, kot so vlada (zakonodaja), sodišča, verske skupine, itd., postavljajo heteroseksualnost kot »normo«, zagotavlja majhno verjetnost, da bi jo kadarkoli izpodbila kakšna druga spolna usmeritev, hkrati pa se kultura spreminja, zato dominanco počasi izpodjedajo tudi druge usmeritve. Tistim, ki v slednje dvomijo svetujemo, da naj se ozrejo na zgodovino in si pobližje ogledajo, kako so heteroseksualnost kot absolutno normo v določenih časih v zgodovini, sprejeli ali pa jo zavrnili.

Družbena sprejemljivost heteroseksualnosti

Ideja o primernih preferencah in vedenju moških in žensk, je v družbi postavila močna pričakovanja in stereotipe, ki temeljijo predvsem na spolu posameznika. Prekoračitev spola ali celo meja heteroseksualnosti lahko ogrozi dojemanje posameznikovega razumevanje svoje lastne identitete. Identiteta spola predstavlja prepričanja, ki jih imamo o sebi, zastopanje samega sebe kot moškega ali ženske, ter način s katerim komuniciramo z drugimi.

Heteroseksualnost spremljata svoboda in varnost; običajno heterosekusalcev ne sodijo tako strogo in temeljito, kar je vidno še posebej v primeru, če vaše spolno vedenje ni ravno »vzorno«. Zaradi pritiska družbe lahko nekateri privzamejo določen družbeni spol, ki naj bi bil najbolj primeren za izpolnjevanje ustaljenih norm, ki jih narekuje družba, vendar pa v zasebnem življenju prevzamejo drugačno identiteto in življenjski slog.

Se bodo posamezniki, ki se čutijo prisiljene v izpolnjevanje določenih norm v zvezi s spolom zlomili ali pa bodo lahko nosili breme pritiska? Če se posameznik ukloni drugačnemu spolnemu nagnjenju, potem v družbi občuti pritisk, ki mu narekuje naj svojo spolno usmeritev ali vedenje v javnosti »nadzoruje«. V nestrpni družbi se pogosto zgodi, da omenjene posameznike diskriminirajo in s tem omejijo in marginalizirajo tiste, ki se ne želijo ukloniti dominantnemu vedenju. Velik je tudi pritisk družbe, ki narekuje, da imajo otroke lahko le heteroseksualni posamezniki, zaradi česar se drugačni posamezniki na koncu pogosto vseeno prilagodijo heteroseksualnemu življenjskemu slogu.

Zaključek

Pomembno je, da ljudi, še posebej pa otroke, spodbujamo k njihovemu izražanju in ohranjanju kar se da pristne identitete in to ne glede na njihovo usmeritev in nagnjenja pa če so slednja homo/heteroseksualna ali pa celo nekje vmes. Ohranjanje zdravega odnosa s prijatelji in družino je bistveno za zdrav razvoj posameznika. Če se lahko dvignemo nad občutki strahu, nerazumevanja in nestrpnosti, bomo ljudem dali možnost, da svojo identiteto izrazijo v zdravem in spodbudnem okolju in s tem spoznamo tudi pravo naravo heteroseksualnosti.