Disparevnija

Disparevnija je strokovno ime za boleč spolni odnos. Med prvim spolnim odnosom veliko žensk občuti bolečine v vagini. Spolno zrelost dosežemo sčasoma, prav tako kot tudi fizično sprejemanje samega sebe, vendar pa je za spoznavanje telesnih funkcij in odzivov na določeno draženje, npr. na vaginalno penetracijo, potrebne veliko vaje. Ženska se sčasoma nauči prepoznati tipe dotikov, ki ji med spolnim odnosom prijajo in se izogniti tistim, ki ji ne.

Ko prevlada bolečina

Bolečina včasih preprosto noče preiti in tako v spolnem kot običajnem življenju ženske pusti opustošenje in kaos. Dr. Gabe Mirkin, zdravnik in voditelj radijske oddaje, pravi: »Zaradi tovrstnih bolečin se nekatere ženske bojijo ljubljenja, kar povzroči krčenje vaginalnih mišic v času, ko bi morale biti sproščene, kar pripelje do celo bolj bolečega stanja z imenom vaginizem«. Iskanje strokovnega mnenja, zaradi katerega morajo posameznice pogosto obiskati enega zdravnika za drugim, lahko omenjene frustracije le še povečajo. Ker je razumevanje omenjenega stanja, žal, še vedno precej omejeno, se slednji scenarij odvije precej pogosteje kot bi si kdorkoli želel.

Simptomi

Disparevnija je s strani Združenja za reproduktivno zdravstveno varstvo (AHRP) definirana kot boleč spolni odnos, ki » ga ob poskusu vstopa v vagino za namene vaginalnega spolnega odnosa zaznamuje neprestana in ponavljajoča se bolečina.«

Med (ali kmalu po) spolnim odnosom se bolečino občuti globoko v medenici, v vagini ali pri vhodu v vagino. Bolečina je lahko po naravi zelo intenzivna ali pa jo izkusite kot topo, utripajočo občutje; lahko se kaže tudi kot pekoč ali dražeč občutek.

Čeprav je disparevnija prisotna predvsem med ženskami pa včasih prizadane tudi moške. Pri slednjih se bolečina pojavi na predelu genitalij, kjer povzroči ostre, bodeče in pekoče občutke, ki jih izkusijo med (ali takoj po) ejakulaciji. Tako kot pri ženskah, je lahko vzrok tudi tukaj fiziološke in psihološke narave.

Vzroki

Pred pregledom psiholoških ali čustvenih vzrokov, mora zdravnik najprej izločiti vse fiziološke vzroke, ki bi morda lahko povzročali omenjeno stanje, saj jih večina temelji prav na tej podlagi. Sledi seznam najbolj pogostih fizičnih vzrokov pojava disparevnije med starejšimi ženskami in ženskami srednjih let, ki jih je sestavilo združenje AHRP:

– Atrofični vaginitis: je najpogostejši vzrok bolečine, ki se pojavi med spolnim odnosom, med ženskami v srednjih in poznejših letih, od katerih je 10-40% pacientk za seboj že pustilo menopavzo.
– Ne-neoplastična epitelialna motnja: znan tudi pod imenom vulvarna distrofija. Je kožna bolezen pri kateri se koža na vulvi odebeli, kar povzroči kronično bolečino.
– Vestibulodinija (prej poznana pod imenom vulvarni vestibulitis): lokalna vulvodinija (bolečina v vulvi, ki jo nerazložljivo povzroča okužba ali kožna bolezen) ob vhodu v vagino.
– Zmanjšanje vaginalne kakovosti, ki je posledica manjše stopnje estrogena ali pomanjkanja redne spolne aktivnosti (nekaj nelagodja pripisujejo preteku daljšega časovnega obdobja med katerim se posameznica ni udeležila spolne aktivnosti)
– Drugi fiziološki vzroki disparevnije vključujejo še:

          – Spolno prenosljive bolezni/okužbe (SPB/SPO), npr. klamidija, trihomoniaza
          – Druge vaginalne okužbe, npr. bakterijske okužbe urinarnega trakta/mehurja ali glivična okužba
          – Medenični sindrom
          – Intersticijski cistitis
          – Endometrioza
          – Pomanjkanje estrogena
– Vaginalna suhost

Ko izključi vse fiziološke vzroke, se mora zdravnik posvetiti še čustvenim ali psihološkim vzrokom, kot so: težave v razmerju, omejen pretok krvi v vagino, ki je posledica pomanjkanja predigre, in/ali travma, povezana z vzburjenjem.

Vpliv na spolno izražanje

Posamezniki, ki trpijo za disparevnijo se zaradi bolečega spolnega odnosa pogosto borijo z mnogimi frustracijami. Pacienti lahko začnejo misliti, da v seksu ne bodo mogli nikoli več uživati tako kot včasih ali pa se sprijaznijo z dejstvom, da so njihovi simptomi le naraven znak staranja in to kljub dejstvu, da v spolnem odnosu uživajo in se jim zdi partner še vedno privlačen. Omenjena zadeva določene pacientke skrbi tako zelo, da: močno vpliva na njihovo samozavest (saj se čutijo kot, da niso »dovolj dobre«) ali pa vpliva na intimnost v njihovem razmerju, včasih pa stanje prizadene kar pacientkinega partnerja, ki je prizadet in se počuti zavrnjenega.

Nestrinjanje glede razvrstitve disparevnije v DSM-IV

Glede umestitve disparevnije v Priročnik ameriškega združenja psihiatrov (DSM-IV) še vedno obstaja nekaj vprašanj. Študija, ki jo je izvedla univerza McGill je pokazala, da trenutna umestitev disparevnije »bolj ustreza sodobnim kriterijem klasifikacije Priročnika DSM-IV-TR za bolečinske motnje, kot pa tistim za spolne disfunkcije.« Omenjeno stanje kar kliče po ponovni klasifikaciji, saj vpliva na razumevanje in zdravljenje tega pogostega, a običajno spregledanega, zdravstvenega problema.

Zdravljenje

Posameznikom, ki trpijo za disparevnijo je, na srečo, na voljo mnogo možnosti zdravljenja. Če je bolečina posledica fizičnih dejavnikov, sledite navodilom zdravnika, ki vam bo znal svetovati, kako ozdraviti simptome, ki so krivi za vaše stanje. Če so posredi čustveni vzroki je bistveno, da se pacientka s partnerjem pogovori o razlogih, ki vplivajo na bolečino, nato pa se spolne aktivnosti lotita kar se da potrpežljivo.

Seks lahko kljub disparevniji z naslednjimi načini vpeljete nazaj v razmerje, vendar pa je vse odvisno od tega, kako zelo močna je bolečina:

– daljša predigra
– večja stopnja intimnosti
– žensko morate vzburjati dovolj časa, da postane vlažna; če je njena vagina kljub temu presuha, lahko uporabita lubrikant
– preizkušajte seks položaje in odkrijte tiste, ki ji najbolj ugajajo, npr. položajev s katerimi je vagina daljša (močno razkrečene noge) in tistih pri katerih lahko penetrirate iz različnih smeri

Sklepna misel

Skrb glede disparevnije je pogosta, saj prizadene življenja mnogih žensk – in moških. Ozaveščanje javnosti o omenjenem stanju lahko pripomore k napredku zdravljenja in lajšanja stanja, ter ženske, ki so se prej sramovale svojega stanja, vzpodbudi, da poiščejo strokovno pomoč. Če menite, da za omenjenim stanjem trpite tudi vi, se o tem pogovorite z zdravnikom in od nje/ga zahtevajte ustrezno pomoč s katero boste stanje lahko premagali!